Letos smo res kar velikokrat v Kamniško Savinjskih Alpah. V nedeljo, 13.8.2017 smo se podali na s svojo obliko zelo izrazito 2350 m visoko Ojstrico.
Zapeljali smo se do parkirišča pod Planino Podvežak. Bili smo le štirje. Zgleda da so se ostali ustrašili vročine. Pa ni bilo hudo vroče, je zgoraj na vrhu tako močno pihalo, da je bilo potrebno uporabiti celo rokavice in kapo (pod čelado). Izbrali smo ne preveč hiter tempo, a smo vseeno lepo pridobivali na višini. Z desne nas je pozdravljal Veliki vrh, na katerem smo stali dva tedna nazaj. Tako smo prišli do sedelca, kjer smo si pred naskokom na vrh privoščili krajši počitek. Pod nami je bil Kocbekov dom na Korošici. Mi smo zavili po travnem pobočju proti Mali Ojstrici, pod katerim se je pasla čreda ovac. Kaj dosti se niso zmenile za nas. Od tu dalje postaja pot strmejša in bolj šodrasta. Začenjajo se lažja poplezavanja, na nekaterih delih so nam v pomoč klini. Pred vrhom se je potrebno še spustiti v škrbino in se po strmem in krušljivem pobočju povzpeti na vrh Ojstrice. Na naše presenečenje je bilo na njem že veliko obiskovalcev in še so prihajali. Smo si vzeli kar nekaj časa za oglede in malico. Z vrha nas je pregnal veter. Za spust smo si izbrali direktno pot do Kocbekovega doma. Je bila kar zoprna, zelo strma in gruščnata. Pri Domu zopet počijemo. Nadaljujemo pod Lučkim dedcem in Vodotočnikom na pobočje Tolstega vrha, od koder se spustimo proti izhodišču.
Prijetno utrujeni smo bili veseli osvojitve te lepe gore, narave, ki jo obdaja in lepih razgledov. Še posebno pa družbe in da smo varno prispeli domov. BoMa
Jutranja na planini Podvežak
Več slik na povezavi Ojstrica