Vreme in sneg visoko po hribih je skreiral planinski pohod na Ograde. Na njih smo se povzpeli v soboto, 19.6.2020. Tako bo moral Stenar počakati.
Zapeljali smo se do Planine Blato. Proti Gorenjski se je zjutraj vsuval dež in smo se celo malo bali, da gremo na pot zaman. Na Planini Blato, je bilo blato. Pot je bila v začetku mastna, vendar deževalo ni. Že kmalu smo zavili proti Planini v Laz. Pot je prijetna, malo strma, vseskozi po gozdu. Na robu planine smo zavili proti Planini Krstenica. Velik možic in napis na sklali pa nas je usmeril na pobočje Ogradov. Lepa strmina nas pripelje do ruševin pastirskih stanov. Potem hodimo večinoma po travnem pobočju. Lepa razgibana vse bolj razgledna pot, polna zelenja, polna rož nas ne pusti ravnodušne. Nad nami zagledamo dva pastirja, to izvemo kasneje na planini, ki sta iskala izgubljene koze. So povedali, da jih je lahko uklal volk. Do vrha se je potem kar malo vleklo, sicer je bil vrh vseskozi pred nami, a se nam je tudi odmikal. Lep zelen vrh 2087 m, zelo razgleden na vse strani, škoda, da je imel Triglav kapo, je obeležen s križem, čisto zgoraj pa z veliko kamnito piramido. Vzeli smo si čas za počitek. Za sestop je bil predvidena pot proti Lazovškem prevalu, pa smo se zaradi preveč nevarnega dela in razraslega rušja raje obrnili. Ustavili smo se na Planini v Lazu, poskusili letošnje kislo mleko, skuto in sir in se obteženi napotili na Planino Jezero, od tam pa na Planino Blato.
Lepo je bilo. Vreme je vzdržalo. Obiska v teh koncih, ali pa v tem času je malo. Več jih nadaljuje višje gor proti očaku. So pa Ogradi res oaza cvetja in vredni obiska. BoMa
Klikni za dostop do slik z Ogradov
rože
