Hoteli smo na sonce, zato smo odšli na Primorsko, na Malo goro in Čavn.
Kot že dolgo ne, se nas je zbralo res veliko, vendar smo bili kar malo razočarani, saj nam je ta del naše prelepe Slovenije postregel z oblačnim ne preveč mrzlim vremenom. Štirinajst se nas je peljalo v vas Stomaž. Takoj nam je padlo v oči čudovito okrašeno drevo s kakiji. Po sprehodu skozi vas nas je sprejel kraški svet z razgibano travnato površino, z zapuščenimi kamnitimi ogradami in nizko podrastjo. Nato smo kmalu začeli hoditi po gozdu in se rahlo vzpenjali. Pri »pihalu«, manjša jama s privezano skalo, se pokaže strm breg, ki ne popušča vse do pobočja planote, do razpotja, kjer bi bilo moč iti direktno po strmi poti na Čavn. Mi smo nadaljevali po manj strmi poti, ki nas pripelje na neporaščena pobočja Male gore, kjer tudi strmina popusti. V zatišnem delu opazimo ostanke snega. Od tu ni več daleč do koče na Mali gori 1034 m, kjer nas prijazno sprejmejo. Ker pa je bila to le naša vmesna postaja smo nadaljevali po redkejšem gozdu, ki nas pripelje do dela, kjer je lomil veter. Še malo po kolovozu čez senožeti in že je bila pred nami Koča Antona Bavčerja na Čavnu 1242 m. Prišli smo ravno v času kosila, tako da je bilo kar malo tesno. A bilo je dobro in toplo. Po kosilu in počitku smo morali v dolino. Že pred vrati smo začutili moč vetra, tako da se nismo preveč obirali in kar hitro prispeli do Predmeje, kjer nas je čakal prevoz.
Navkljub malo slabšem vremenu smo v prijetnem druženju preživeli lep dan. Na koncu smo si zaželeli varnih poti in ponovnega snidenja v prihodnjem letu. Srečno.
Za več fotografij pritisnite na povezavo : Mala gora, Čavn