V PD Podpeč Preserje smo se odločili, da v letošnjem letu organizirano prehodimo našo – Brezovško planinsko pot – Pentljo. Prvi del smo opravili v nedeljo, 29.1.2023. Na drugi del smo šli teden dni kasneje, 5.2.2023.
Ker nam nekako ni dišalo hoditi od Notranjih Goric do Podpeči, smo se do tja pripeljali. Blizu gasilskega doma, v nadstrešnici nad Padarjevim studencem je kontrolna točka. Za ogrevanje smo se takoj povzpeli na Sveto Ano po najbolj strmi poti. Kljub kar zgodnji uri je bilo že kar nekaj ljudi na tem najlepšem razgledniku po Barju. Pri paviljonu smo vtisnili drugi žig. Nadaljevali smo na Planinco. Ker se nam je pridružil poznavalec tega področja, nas je peljal po bližnjici čez gozd, da nismo preveč zgubljali višine. Na Planinci in višje na poti so nas pričakali še pravi zimski pogoji. Pri cerkvici sv Tomaža smo si prvič privoščili okrepitev. Ker smo delali krog znotraj Pentlje, je bil naš naslednji cilj zavetišče na Kavcu. Torej smo se še malo dvignili in nato spustili. Pot je bila pomrznjena, malo je bilo potrebno gaziti. Iz poti pod zavetiščem smo se spustili direktno do Gorenje Brezovice in nato do Dolenje, kjer smo pri »tujcu« vtisnili v knjižico četrti žig. Spustili smo se še na Ponikve, si ogledali izvir in ob robu tega, najmanjšega presihajočega jezera v Sloveniji odšli proti Preserju. Polje jezera je bilo zaradi vode neprehodno, se je pa lepo videla struga s ponori. Nadmorska višina Ponikev je skoraj enaka višini Podpeči. Od Preserja do Žalostne gore je pot speljana po cesti in se kar malo vleče. Zato je bil po žigosanju na vrsti še zadnji počitek. Zadnji del je bil spust do železniške postaje Preserje. Ker nismo hoteli do izhodišča po cesti, smo šli po polju proti Ljubljanici in stezi ob letališču do Podpeškega mostu in pri trgovini zašpilili drugi krog znotraj Pentlje.
V tem delu poti smo prehodili cca 24 km in bili na poti cca 7 ur. Bilo je zanimivo in ne prenaporno. BoMa