Tokratni cilj izkušenih veteranov je bil dvatisočak nad dolino Spodnje Zilje, v Beljaških Alpah. Točneje masivno pogorje Dobrač z vrhom Kuhriegel – Cerkveni hrib, ki se ga je prijelo ime Dobrač Poln kombi v pretežno ženski zasedbi nas je odpeljal do Beljaka in nato po Alpski cesti do parkirišča Rosstratte – Planina Trata, kjer smo začeli hoditi. Na začetku poti so razstavljeni panoji, ki opisujejo zgodovino in geomorfološko sestavo gore. Polni energije smo se podali po makadamu proti vrhu. Pri odcepu smo zavili na markirano stezico, ki se prične strmeje vzpenjati po travnatem pobočju. Kmalu prispemo do koče Zehnernock, od katere pelje pot proti robu in se nato spusti do manjšega sedla, ki naj bi nastal ob velikem potresu 1348, ko se je del gore zvalil v dolino. Sledil je vzpon med borovci ponovno na razgleden greben. Stolp je vedno večji, prav tako je že dobro vidna nemška cerkev, najvišja cerkev v Evropi . To je bil naš prvi cilj. Ogledamo si jo tudi od znotraj, zunaj pa občudujemo Karavanke s senčne strani. Po grebenčku se sprehodimo do 2166 m visokega vrha z velikim križem z rudarskim simbolom. Po fotografiranju se spustimo do preproste slovenske cerkvice, ki je nekoliko vraščena v vrh in je od daleč podobna bivaku. Obe cerkvi simbolizirata neločljivost dveh koroških narodov v nekdanji skupni nesreči in vendar tudi njuno ločljivost v sedanjem času. Sledi spust do najbolj ekološke visokogorske koče Dobratsch Gipfelhaus in po krajšem nabiranju moči povratek po cesti do izhodiščne točke. Enim, ki pa nam ni bilo dovolj smo v dolino odšli preko 2049 m visokega Zwölfer Nocka.
Za več fotografij pritisni povezavo : Dobrač