Vsake toliko časa je potrebno obiskati Veliko planino. S PD smo to naredili v nedeljo, 13.2.2022
Lepe sprehode nudi ta obširna planota. Mi smo delali krožno pot in smo začeli na Kranjskem Raku. V začetku ni kazalo da bo kaj snega in nam je šlo kar hitro. Z njim smo se srečali že na parkirišču pri Marjaninih njivah. Šli smo po cesti za Ušivcem, preko Mačkinega kota do Tihe doline. Včasih polna smučarjev in delujočih žičniških naprav, sedaj uživa popoln sloves svojega imena. V nadaljevanju smo videli, da se trudijo in se bo smučarija počasi vrnila. Od pastirskih bajt smo se povzpeli na vrh Velike planine 1667 m, občudovali v čistem zraku hribe od blizu in daleč. Vrh je bil kar obiskan, a kar mnogo je bilo takih, ki so se od vrha sedežnice na Zelenem robu le sprehodili nanj. Malo smo še počili in se začeli spuščati po robu proti Domžalskem domu. Seveda ni šlo brez obiska Marijinega svetišča. Lepo je škripalo pod nogami vse do Gojške planine, kjer je postajalo vedno bolj ledeno. Se vidi da je planina precej obiskana, da je podlaga lepo steptana, temperatura in vlaga pa sta prispevala k poledenelosti. Zaradi varnosti smo si nadeli derezice in se na srečo brez praske varno spustili do izhodišča. Ker tu za parking zbirajo prostovoljne prispevke smo jih z veseljem pustili v okrepčevalnici.
Lepa je ta planina, vredna obiska v vseh letnih časih. Fino je tudi če je to v dobri, veseli planinski družbi. BoMa
Slike Zlatka in Marijana na povezavi.
