Sonce na začetku, ko se začuti pomlad, vabi na Primorsko. S PD smo tako v nedeljo, 3.3.2019 obiskali zelo poznano, tudi romarsko središče, Sveto Goro in eden najbolj krvavih hribov neumnosti I. svetovne vojne, sosednji Škabrijel.
Zapolnili smo mali avtobus in se odpeljali proti Novi Gorici. Za počasno razmigovanje kosti smo si izbrali pot po mulatjeri vzdolž Skalnice. Vzdušje je bilo dobro. Občudovali smo prebujajočo naravo, se ustavili ob studenčku in dokaj kmalu prispeli na vrh Svete Gore 681 m. Postanek smo izkoristili eni za obisk svetišča, drugi pa gostišča. Po slikanju smo se podali na Frančiškov hrib, s katerega smo se spustili do vhoda v podzemno kaverno. Ta vodi iz enega konca hriba na drugega, zato je bilo potrebno prižgati lučke in se previdno s pomočjo skob in jeklenice prebiti na drugo stran. Po krajši hoji ob jarkih smo vstopili v avtobus, ki nas je prepeljal do spomenika generala Borojeviča na Preval. Tu nam je bilo izhodišče za vzpon na Škabrijel 646 m. Dokaj strm, kratek vzpon nas je privedel na pobočje polno jarkov, topovskih položajev in zaklonišč. Človeku da misliti, kako hudo je bilo tu pred cca 100 leti. Na vrhu smo se povzpeli na razgledni stolp in se razgledali od Alp do morja.
Zaključek izleta je bil s poskušanjem domačih dobrot in degustacijo primorske žlahtne kapljice v vasi Zavino pri g. Branku. Po poteh nas je vodil novi vodnik PD, »zeleni« :) BoMa
Za dostop do fotografij, ki sta jih prispevala Vida in Marijan poklikaj povezavo : Sveta Gora in Škabrijel
začetek na serpentini pod Skalnico
