V nedeljo, 9.12.2018 smo namesto na Jošta odšli v Snežniške gozdove in se povzpela na Veliki Snežnik.
Smo hoteli na sonce. Dobili mraz, sneg, meglo, veter in na koncu še dež. Pot smo začeli na Sviščakih. Navkljub kislemu vremenu smo bili dobre volje. In kar dobro nam je steklo. Hodili po mehkem snegu, lepo smo napredovali. Z višino smo izgubljali razglede in se potapljali v meglo. Na koncu ceste pod vrhom, kjer če si voljan pograbiš poleno in ga neseš v dom, smo si na čevlje namestili male derezice. So bile kar v pomoč, korak je bil čvrstejši. Nekako tipaje smo prišli do koče, ki pa je bila kar precej polna. Lepo so nas postregli s čajem. Malo smo se pogreli, nato smo tisti malo težji odšli še na vrh Velikega Snežnika 1796 m. Ta lahke bi lahko odpihalo. Kljub vsemu smo vsi varno prišli nazaj v dolino.
V zimi se vreme hitro obrača. Hoja postane previdnejša. Tudi to je del naravnega ciklusa. Dobra volja ostaja. Zadovoljstvo ob povratku pa še večje. BoMa
Fotografije prispevala Nataša in Marijan.
Za ogled fotografij poklikaj povezavo : Snežnik
na Sviščakih nas pričaka snegveselje ob napisu na informacijski tabli
prvi pomenki
prva skupinska
raznolikosti sneženih rož
priprave na vzpon
Snežniška bela lepotica
tik pred kočo
tihožitje ob čaju v Koči Draga Karlina
“pušlc” na vrhu
nikoli dokončana zgodba
“zmrzli”vrh
povratek v dolino