Decembra je čas za hojo po nižjih in manj obiskanih hribih. Tako smo se podali na raziskovanje poti po Paškem Kozjaku. V nedeljo 2.12.2018 smo prehodili pot od Doma na Paškem Kozjaku do Vitanja.
Paški Kozjak je dobrih 10 km dolgo, strmo in ozko pogorje nad Dobrno. Začeli smo v domu. Grupa, ki doma ni spila jutranje kavice je ostala v njem. Bolj zvedavi smo se po lovski poti podali na zašpičeni Špik 1108 m. Omogočal je lep razgled na razvpiti TEŠ-6. Spuščali smo se po lažji poti do Svetega Jošta, kjer bi se morali dobiti s preostalimi pohodniki. Ker so nam pobegnili naprej smo si ga še dodobra ogledali. Nadaljevali smo v gozd, kmalu prispeli na greben, kjer se pot vije enkrat po eni, drugič po drugi strani. Pot je zelo razgibana, gre čez najvišji vrh Ostrica in se spusti do prelepega obširnega travnika. Tu smo ujeli ubežno skupino in skupaj nadaljevali do Basališča 1272 m. Zaslužili smo si počitek, saj je za tem sledil precej naporen 800 metrski spust do Vitanja. Kraj je najbolj znan po petih cerkvah in centru vesoljskih tehnologij KSEVT. (https://www.vitanje.si/files/other/posts175/146/90892Turisti%C4%8Dne%20zanimivosti%20v%20ob%C4%8Dini%20Vitanje.PDF) Mi smo si ogledali cerkev sv. Antona, v Breznu, ker je bila ravno odprta, saj je bil pri njih na obisku sv. Miklavž. Daljšega obiska je bila deležna gostilna, kjer smo na koncu lahko še zaplesali. Zanimiv in družaben dan smo preživeli. BoMa
Za ogled fotografij poklikaj na povezavo : Paški Kozjak, Basališče
Začetni pogled na Špik
