Zelo smo si želeli na Kepo, a vedno je bila težava z vremenom in zato obisk odpovedan. V nedeljo, 28.5.2017 pa je bilo vse odlično, tako da smo lahko naskočili ta čudovit, razgleden mejni vrh v zahodnem delu Karavank.
Nas ni bilo veliko. Najbrž ker je potrebno prehoditi kar veliko višinsko razliko in precejšnjo razdaljo. Malo smo si hojo olajšali s tem, da nismo parkirali pred zapornico na potoku Belca, ampak smo se odpeljali do Planine Brdca, kjer smo štartali. Čakal nas je enourni sprehod malo po cesti, malo po gozdu do mejnega grebena Jepca. Od tu dalje je pot strmejša, sicer med rušjem, po grebenu mimo izpostavljenih grap do samega podnožja Kepe. Sledil je še najstrmejši gruščnat del poti, ki nas privede nazaj na mejni greben skoraj tik pod vrhom 2134 m visoke Kepe. Vreme je bilo lepo, temu primerno tudi število obiskovalcev tako z naše, kot Avstrijske strani. Po krajšem postanku smo se sprehodili še do spodnjega križa, nazaj grede pa smo se fotografirali pred glavnim križem, postavljenim leta 1978. Spust smo opravili po poti prihoda. Zelo počasi in previdno po izredno strmem in grušča polnem delu. Po šestih urah smo bili pri avtu, vmes pa smo nabirali še smrekove vršičke.
Ogrevanje na začetkuKepa tam nekjeSedlo JepcaPrva preskušnjaŠe vedno dalečNevaren prehodUmetnina naraveStrma, strma je potVrh že skoraj na dosegu rokePogled proti Mali Kepi in GubnuVrhPogled proti križuMi štirje (en za fotko neviden)Pogled proti AlpamVeseli osvajalci vrhaPogled nazaj, ko je bilo vse razjasnjeno in osvojenoBoMa
Poklikajte na povezavo : Slike s Kepe