Prvi februarski izlet nas je v nedeljo, 2.2.2020 ponesel v osrčje Kamniško Savinjskih Alp, na eno bolj poznanih sedel, do Kamniške koče na Kamniškem sedlu.
Pred Domom v Kamniški Bistrici ni kazalo na preveč lepo vreme. Bilo je pa toplo. Z višino smo se tudi mi kar precej ogreli. Že prvi del do Jermance, kjer je običajen start smo začutili strmino. Hoteli smo čim višje, ker je kazalo, da bo zgoraj lepo vreme. Z višino se je spreminjala tudi podlaga tal. Otovorjeni smo bili s kompletno zimsko opremo, ki je potrebna za varen vzpon v tem letnem času. Do zavetišča Pri Pastirjih je šlo brez nje. Nekako smo ocenili, da velikih derez in cepina ne bomo potrebovali, zelo prav pa so prišle male dereze. Podlaga ni bila pomrznjena, je bila nekako razmočena. Sonce je bilo tudi vedno močnejše, morje oblakov je bilo pod nami. Razgledi čudoviti. Po treh in pol urah smo le prišli do doma. Ubrali smo jo še do vrha sedla, se pri zastavi “fotkali” in se razgledovali po bližnjih vrhovih in z žalostjo v dolino na Savinjsko stran, na pogorišče Frischaufovega doma na Okrešlju. Veter nas je pregnal v Kočo. Smo bili veseli, da je bila odprta. Po krajšem počitku smo se po isti poti vrnili v dolino. Navzdol je šlo precej hitreje.
Res lep in kar naporen dan smo preživeli v gorah. V dobri družbi. BoMa
Fotografije prispevala Zlatko in Marijan. Klikni na dostop.
začetek v Kamniški Bistrici
