Še ena lepa nedelja v podaljšani jeseni je bila priložnost da prehodimo del Idrijsko-Cerkljanske planinske poti od Jelenka preko Jagršča do Šebrelj.
Iz Spodnje Idrije smo se pripeljali do Prehoda, kjer je bil začetek poti mimo lovske koče na 1106 m visoki Jelenk. Pot je v začetku zelo strma. Poteka skozi gozd, ki je od žleda še vedno zelo poškodovan. Po močnem ogrevanju kmalu prispemo na jaso s katere že vidimo naš prvi cilj. Poprosimo domačo planinko, da nas osem fotografira in že nadaljujemo naprej. Hodimo po stari vojaški cesti mimo italijanskih kavern do Idrijskih Krnic, od koder se pustimo zopet malo peljati, saj se nam po asfaltu ne da hoditi. Kombi zapustimo v bližini Krničana in se začnemo spuščati proti dolini. Opazujemo podrto drevje in se čudimo prebivalcem, ki živijo na osamljenih kmetijah v teh strmih bregovih. Hodimo po cesti ob potoku Sevnica, nakar se zopet približamo Šebreljski planoti in zopet spuščamo mimo Močnika vse do potoka. Pot je res razgibana, precej dol, malo gor vse do »vikendašev« iz Bevk, kjer se za trenutek ustavimo. Prijazno so nas pogostili z »arcnijami«. Še vedno po cesti se dvignemo do lepe razgledne točke nad vasjo Jagršče. Ob poti si ogledamo kapelico postavljeno žrtvam v spomin posvečeno, vojnih grozot 1941 – 45 otetih. Sledil je spust do vasi in naprej zopet do potoka Sevnica, do starega mlina, kjer nadaljujemo ob strugi do vznožja Šebreljske planote, kjer nas je čakal zadnji, z listjem posut, zelo strm del poti. Ko premagamo še tega se lagodno sprehodimo do vasi Šebrelje in zaključimo s hojo. V dolini Gorenje Kanomlje se ustavimo v ribiškem domu, kjer smo bili pogoščeni s tipičnimi jedmi teh krajev, smukavcem in žlikrofi. Počastili pa smo tudi god »sv Martina«.
