Prav veselili smo se pohoda na Veliko Špičje in cel teden pred tem je bilo lepo vreme. A glej ga zlomka, ravno v nedeljo, 11.8.2019 nam je vreme zagodlo. S PD smo tako ta dan prišli le do Koče pri Triglavskih jezerih, da smo udrli piko pa za tolažbo osvojili Malo Tičarico.
Že sama cesta do Planine Blato po spodnji Bohinjski dolini je nosila ogromno vlage. Ko smo začeli hoditi, je bilo kaj kmalu potrebno zaščititi nahrbtnike, vzeti v roke dežnik in previdno hoditi po spolzkih tleh. Smo upali da bo bolje. Pri Koči na planini Jezero smo prvič vedrili. Še veter je pomagal, a ni razgnal nizke oblačnosti. Nismo še obupali in smo se podali naprej do Planine Dedno polje, kjer nas je čakala še ena naša članica. Potem pa čez Prode do Koče pri Triglavskih jezerih. Za hoditi je bilo sicer prijetno, nobene vročine, a nobenih razgledov. Je bil čas za ročice, ki so se šibile pod težo dežnih kapljic. Potem pa šok pri sedmerih jezerih. Jezera nekoč polna čiste vode so skoraj presahnila. Zatekli smo se v kočo. Kar nekaj planincev je bilo v njej. Vsi smo upali, da se bo dalo naprej, a tudi pametne naprave niso dale vzpodbudnih odgovorov. Vodnik je pametno presodil, da v takem vremenu nimamo kaj iskati na Velikem Špičju in smo se obrnili nazaj proti domu. Smo se pa vračali čez prelaz Štapce in kot alternativo izbrali Malo Tičarico 2072 m, da vsaj malo začutimo mogočnost gora, ki so nas obdajale. Drugače lep razgleden vrh, ta dan žalosten, meglen. Potem pa, bolj ko se je dan nagibal v popoldan, nižje kot smo bili, svetleje in topleje je postajalo . Škoda. Smo si pa zato lahko privoščili, ob zvokih harmonike, daljši postanek na Planini Dedno polje.
V gorah ni pomembna samo dobra oprema, zelo pomembna je tudi pametna presoja. Varnost pohodnikov mora biti vedno na prvem mestu. Gore počakajo in te spustijo na vrh, ko je za to primeren čas. »Slovenija planinari«. BoMa
Fotografije z megleno mokrega dneva : Koča pri Triglavskih jezerih, Mala Tičarica
v pričakovanju boljšega vremena
