V soboto, 17.8.2024 smo se odpravili na Ciprnik, sorazmerno prezrto goro s čudovitimi razgledi, ki se s sosednjim Vitrancem dviga nad turistično obleganima Planico in Kranjsko Goro.
Na pot smo odšli v mali odpravi. Avto smo pustili na parkirišču ob presihajočem jezeru Ledine. Že sam vhod v dolino pod Poncani je bil lep. Lepa zelena kulisa obkrožena z gorami. Vidimo tudi naš cilj. Kar po travniku jo uberemo, vse do Olimpijskega športnega centra Planica, nato po strugi hudournika v hrib. Kar strma, za kolena ne preveč prijetna pot nas pripelje do kočice snemalcev. Tu prvič malo popijemo, se razgledamo in fotografiramo. Dan je lep, ne prevroč. Mi pa veselo naprej. Še je strmo. Prehitijo nas mlade športnice, mi pa bolj počasi. Ustavljamo se na razglednih točkah, opazujemo. Do glavnega grebena je hoja več ali manj po gozdu. Malo višje ko pridemo med ruševje, pa se že vidi naš vrh. Malo si je potrebno pomagati z jeklenico, na nekaterih mestih malo višje stopiti. Vrh Ciprnik s svojimi 1745 m ni prav visoka gora, a ob lepem vremenu izredno lepo razgledišče. Pod nami skakalnice, dolina Tamar, ki jo obkrožajo Ponce, Jalovec, Mojstrovke, Slemenova špica, Prisojnik, na drugo stran Tromeja, za njo Dobrač, …… Kar nekaj časa smo občudovali te lepote. Vračali smo se po grebenu Vitranca, do nove Mojčine koče. Od nje naprej je šlo hitreje, ker je pot po oskrbovalni cesti zelo strma. Malo smo pogledali še proti Bedancu, nato smo jo ubrali po svoje in se spustili ob smučišču v Podkoren. Še malo po trasi nekdanje železnice in smo zašpilili »klobaso«.
Preživeli smo lep dan. Bili smo v osrčju gora, občudovali naravo, predvsem pa smo se družili. BoMa
Dostop do fotografij s Ciprnika
