V nedeljo, 13.4.2025 smo se podali na Čemšeniško planino, priljubljeno izletniško točko v Zasavju.
Štartali smo iz vasi Čemšenik. Že v začetku po kar strmi poti, večinoma po gozdu, ki popusti šele ko pridemo do roba te mogočne, raztegnjene planine. Do doma smo nadaljevali v dveh smereh. Eni so šli po robu ob strmih senožetih, drugi pa bolj po notranjosti, mimo zimskega bivaka po čudoviti čemaževi preprogi. Kmalu smo prispeli do Planinskega doma na Čemšeniški planini. Bilo je mrzlo, oblačno, malo je pihalo, čisto drugačno vreme kot dan prej, ko nas je razvajalo toplo pomladansko sonce. V domu smo se pogreli ob čaju in poskusili čemaževo potico. Potem smo nadaljevali na vrh, imenovan Črni vrh, ki je z 1204 m , drugi najvišji vrh Posavskega hribovja. Na hitro smo se poslikali, ob skrinjici malo nižje pa smo se zapletli v zanimiv pogovor z domačim planincem. Ker smo hoteli še na sosednji hrib Krvavico, smo se morali kar precej spustiti. Pot je bila zopet strma, polna drevesnih korenin vse do razglednega sedla pod Gunetovo glavo. Lepo je bila vidna Krvavica. Ker pa je začelo deževati, smo se obrnili nazaj proti izhodišču. Šli smo po spodnji poti mimo počivališča na Ošivki, kje so nas pozdravili palčki s Sneguljčico. Malo smo se zadržali v njihovi družbi, potem pa se mimo cerkvice sv Primoža in Felicijana vrnili v Čemšenik.
Prijetno je bilo. Ne prenaporno, primerno tudi za družine z mlajšimi otroki. Ob domu je velik travnik s številnimi igrali. No mi smo raje klepetali in se smejali. BoMa
Fotografije s Čemšeniške planine na povezavi
