Skoraj vsako leto gremo malo pohajkovat po oddaljenem Koroškem. Letos, v nedeljo 24.10.2021 smo odšli na vrh Olševe, na Govco.
Za Koroško je potrebno vedno imeti lepo vreme. Pozno jesensko toplo se je napovedovalo. Torej tudi za prelepe, čudovite jesenske barve narave. Daleč smo šli preko dveh prelazov, da smo dokončno prispeli v dolino reke Meže prav do »zadnjega travnika«. Od tam pa v breg.
Po mrzli noči so rastline ostale odete v ivje, tako so nam zelo prav prišle rokavice. Od daleč smo po vrhovih že zazrli sonce, ki je preganjalo meglo. Pot je kar strma vse do grebena Olševe. V nadaljevanju je na nekaterih delih izpostavljena. Vseeno nam ni delala preglavic in že smo bili na vrhu – Govci 1929 m. Vseskozi smo se kosali tudi z oblaki. Na zadnje smo pa le bili nad njimi. Prekrasno je bilo gledati okoliške hribe. Zadovoljni smo se vračali po isti poti.
V nadaljevanju smo se odpeljali še v dolino potoka Koprivne, pod zahodni rob Pece, do Planinskega doma na kmetiji Kumer. Smo morali preverit kako kuhajo. So nas prepričali, tako da bodo v letu 2022 gostitelji mladinskega planinskega tabora.
Jesen je v vsej svoji lepoti pokazala svoje barve. Se je splačalo potruditi. BoMa
