Na prečudovit nedeljski dan smo osvajali ne najbolj oblegan najvišji vrh Mežaklje, »balkon«, ki omogoča čudovite, pravljične razglede na vzhodna pobočja Julijskih Alp, z izstopajočim mogočnim Triglavom. Hoditi smo začeli malo pred začetkom dolin Kot, Krma, Radovna, kjer nas je lesena planinska oznaka usmerila proti Jerebikovcu. Pot nas ni pustila hladnih, ne rečejo ji zastonj »kolenogriz«, tako da smo zelo hitro pridobivali višino. Sicer ni markirana, a je zelo lepo speljana skozi gozd. Po strašnem vzponu do planine Mežaklja, ki je žal zapuščena in z njo vse stvari povezane s pastirsko dejavnostjo, strmina popusti. Vzamemo si čas za počitek na klopci ob spomeniku padlih borcev. Nato nadaljujemo do Tilčkovega rovta, kjer nas lesena puščica usmeri proti vrhu. Prigrizemo do grebena in ob njem nadaljujemo do vrha. Lep travnat vrh »krasi« razpadajoč zasilni bivak. Je izredno razgledna točka, tako da nam ni bilo nič težko uživati na njem skoraj dve uri.
Za več slik pritisni na povezavo : Jerebikovec