V nedeljo 07.07.2024 smo se trije člani PD Podpeč-Preserje odpravili na Begunjščico, 2060 m visoko, razgledno in obsežno goro nad Begunjami na Gorenjskem.
S parkirišča na Ljubelju smo se začeli vzpenjati v smeri Zelenice, Vrtače in Stola do Koče Vrtača (1288m). Pri njej smo naredili prvi krajši postanek. Sledil je vzpon do Doma na Zelenici (1536m), v katerem smo spili prvo kavo. Nadaljevali smo v smeri Begunjščice in Roblekovega doma po poti, ki nas je skozi pas gozda in rušja pripeljala pod melišča Begunjščice. Sledilo je prečenje melišč, parih pasov rušja, strmejših pobočij poraslih z rušjem in dveh zahtevnejših prehodov zavarovanih z jeklenico, dokler nismo prišli na glavni greben Begunjščice in razpotja, kjer smo nadaljevali v smeri Velikega vrha (2060m). Na vrhu pri vetrnici vrhov smo se fotografirali, žigosali, malo spočili in okrepčali. Čakali smo, da bi si lahko ogledali sosednje vrhove, predvsem Vrtačo, katero smo opazovali med vzpenjanjem, a je bilo preveč oblakov in megle, da bi se kaj videlo. Sledil je krajši spust po poti vzpona do razpotja in do Roblekovega doma na Begunjščici (1657m), kjer smo se ustavili na zasluženi pijači in se malo spočili. Nadaljevali smo po poti čez Rožo, ki se nekaj krat vzpne in spusti, preči nekaj strmih grap in je na nekaj mestih celo varovana s klini, do koče na planini Preval-a (1311m). Poskušali smo dobrote iz kuhinje. Roža je ime studenčka, oziroma izvira, mimo katerega pelje pot. Še predno smo odšli naprej je padlo nekaj dežja, zato smo vedrili kar pod napuščem koče, potem pa nadaljevali po neoznačeni poti do Bornovega tunela, v katerem smo prižgali naglavne svetilke, da smo se lažje umikali lužam po tleh in nižjemu stropu na nekaterih mestih. Po zložni poti čez strma in dobro zavarovana pobočja, melišča in gozd, ki se v zadnjem delu rahlo vzpenja, smo prišli nazaj do parkirišča, kjer nas je čakal avto.
Prijetno utrujeni od precej naporne hoje in dneva preživetega skupaj, ter z nekaj novimi vtisi, smo se odpeljali domov. Vabljeni na naslednji izlet v hribe. Ivan
