Jesensko – zimski pohod na Štajersko. Na Paški Kozjak, z najvišjim vrhom Basališče, smo s PD obiskali v nedeljo, 27.11.2022.
Izstopili iz kombija smo kar pred Domom na Paškem Kozjaku. Še dobro, da še nismo bili ne lačni ne žejni, ker je bil dom zaprt. Torej ni bilo potrebno izgubljati časa, pa smo krenili proti vrhu. Prvo smo prišli do cerkve sv Jošta in naprej na najbolj zahodni vrh grebena Paškega Kozjaka na Špik. Če je bil južni del pogorja še ves zelen, ali pa jesensko obarvan, je po grebenu že prava zima. Ta dan smo bili ravno toliko nad oblaki, da se navzdol ni videlo, mi smo bili na soncu, okoliško višje hribovje pa lepo vidno. Vrnili smo se do cerkve in se povzpeli na greben, ter ga izmenjaje gori, doli premagovali proti vzhodu. Do cilja smo se povzpeli še na Ostrico. Pot je kar zoprna, kamnita in bila je kar malo pomrznjena. Previdno smo šli in zato tudi bolj počasi. V tam času, ko je drevje odvrglo že vse liste, je bilo dobro vidno Pohorje. Sam greben je kar precej dolg, tako da smo do Basališča potrebovali kar dobri dve uri. Počitek na vrhu nam je tako dobro del. Spuščali smo se v smeri proti Dobrni. Potem ko pot pripelje iz gozda se praktično ves čas spuščamo po cesti. Se je kar vleklo. Opazovali smo pokrajino, poseljene objekte, bližnje vrhove. Vse lepo urejeno. Nasproti nam je prišel Darko s kombijem, se nismo nič jezili, se usedli vanj in odpeljali v Dobrno na kuhančka, potem pa domov.
Lepo je bilo. BoMa
