V deželi je nastopila jesen, za nekatere najlepši čas, ko se narava pozlati, drevesa preden odvržejo svoje liste ali iglice najbolj zaživijo v lepih barvah. Veterani PD smo se zato odpravili na ogled zlato rumenih macesnov na Slemenovi špici nad Vršičem.
Res so bili lepi na ogled, a je žal manjkala sončna svetloba, ki bi krasoto nadgradila. Sonce se je skrivalo višje nad oblaki, le na trenutke je prebodlo plast megla. Pa to nas ni odvrnilo, da se nebi odpravili proti vrhu. Počasi smo se vzpenjali po stezi iz Vršiča. Na Vratcih smo krenili desno, Mojstrovka je bila za danes za nas prezahtevna. Nekajkrat se pot strmeje vzpne, na koncu pa pripelje na travnato planoto. Nekoč je bilo na njej še jezerce, v katerem se je zrcalil Jalovec. Danes pa le nekakšen ostanek suhe mlakuže. Čisto na vrhu je skrinjica, prostor za slikanje in ob jasnem vremenu za razgledovanje po vrhovih nad dolino Tamar, planiške skakalnice, desno Ciprnik, Vitranc. Vračali smo se po melišču pod Mojstrovko. Skočili do Poštarskega doma, se pod Prisojnikom zazrli v obraz Ajdovske deklice in v kombi sedli pri Erjavčevi koči.
Kljub temu da vreme ni bilo najlepše, smo se imeli dobro. BoMa
