V soboto pred izletom, ko bi se morala začeti pomlad, nas je presenetil sneg. Ni nam vzel poguma. V nedeljo, 3.4.2022 je bilo lepo pobeljeno, a vreme je bilo lepo. Ni bilo razloga, da s PD nebi odšli osvajat vrhov okrog Celjske koče.
Kar veliko jih je na tej poti, a noben ne presega 1000 metrov. To ne pomeni, da se nismo morali truditi, saj je bilo precej vzponov in spustov, bela in blatna tla in kar konkretna strmina. Začeli smo pred železniškim podvozom na poti na Pečovnik. Bele podlage tu ni bilo. Ob poti nas je pozdravila orjaška duglazija (neavtohtona vrsta iglavca) ( duglazija v Pečovniku )
Po strmi poti smo se povzpeli na Vipoto 532 m. Smo mislili, da bomo sami, a ni bilo tako, tako da fotografiranje ni bil problem. V nadaljevanju pa je bil sneg. Belina in cvetoče rastlinje istočasno. Tovsti vrh 834 m ni bil problematičen. Na vrhu je globoko brezno. Nadaljevali smo do Alminega doma na Svetini 772 m, malo spusta in nato nazaj gor. Privoščili smo si krajši postanek. Vreme je bilo lepo, tako da smo nadaljevali na najlepši razglednik, Srebotnik 700 m. Najzahtevnejši vrh na poti, z dostopom opremljenim z jeklenico, precej blata in kar velikim spustom do Hudičevega potoka. Nato smo malo krajšali poti, ter se mimo Pečovniške koče dvignile še na Grmado 718 m in pozvonili na zvonu želja. Kombi nas je čakal na Celjski koči, polnjenje »akumulatorjev« pa že prej v Pečovniški koči.
Kar dolgo pot smo prehodili. Imeli smo se lepo. Lepi in zanimivi kraji. Ker pa so to kraji svetovne popotnice Alme Karlin, smo pozdravili še njo. BoMa
