Štajerska ravno ne slavi po nekih visokih vrhovih. V Posavju je polno nepoznanih, manj vabljivih vrhov, ki od daleč ne zgledajo kot težavni. Ko jih gledaš od spodaj in se hočeš povzpeti na njihov vrh, pa občutiš strma pobočja, ozke grebene in dokaj kratke dostope. S PD smo v nedeljo, 31.10.2021 osvajali Golavo, Kamnik in zaključili na Homu.
Noben od teh vrhov ni presegal višino 1000 m. Na Golavo smo se povzpeli iz Matk. Takoj smo zagrizli v strmo pobočje. Malo nam je tudi ušla pot, tako da smo na vrh prišli po zahtevnejši, varovani Andrejevi poti. Spočili smo se na klopci pred bivakom, se razgledali proti Mrzlici, Čemšeniški planini… Po grebenu se spustimo nazaj v dolino na drugo stran, na Kamnik. Začetek poti je malo slabše označen, potem pa mimo plezališča, kjer se začne huda strmina na greben do bivaka. Si vzamemo čas. Vreme nam služi, toplo je. In zopet dol v dolino. Še pot do zadnje točke v Dragovem domu na Homu. Služi lačnemu in žejnemu popotniku, je pa tudi dober razglednik od Kamniško Savinjskih Alp do Pohorja ter na vzhodno Posavsko hribovje nad Celjski kotlino.
Kratko, a sladko. Taki so dostopi na te vrhove, kar preseneča marsikaterega popotnika. V jesenske barve ovita narava nas je pričakala. Lepo je bilo. BoMa
