V nedeljo, 9.8.2020 smo osvajali eno najbolj mogočnih in markantnih slovenskih gora, 2679 m visok Mangrt.
S hojo smo začeli na precej visoki nadmorski višini, pod Mangartskim sedlom, na cca 1900 m. Ta naša najvišje zgrajena cesta je zaradi varnosti po novem pod sedlom zaprta. Nadeli smo si na ramo nahrbtnike in se začeli počasi ogrevati. Že takoj se je dalo slutiti mogočnost gore nad nami. Najprej je bil lep sprehod po travnem delu, počasi pa se je svet spreminjal in postajal vse bolj kamnit in strm. Ko prispemo do roba grebena nam pogled odnese v dolino na Belopeška jezera in v steno, kjer po »Via Italiana« že plezajo najbolj izurjeni gorniki. Od tu nadaljujemo po Slovenski smeri. Dobro zavarovana, polna jeklenic in klinov, zahtevna smer nudi adrenalinski pristop na vrh. Vreme za vzpon je idealno, kar se izkaže tudi na vrhu, ki je bil polno obiskan. Lepo in daleč se je videlo. Izstopal je Jalovec. Za spust smo si zbrali Italijansko smer. Tudi ta zahteva kar precej previdnosti. V spodnjem že travnem delu smo občudovali rože. Postanek smo naredili še v Koči pod Mangartom, nato smo se zadovoljni odpeljali proti domu.
Mangrt nikoli ne razočara. Je visok, mogočen in ravno prav utrujajoč. BoMa
jutranji pogled s parkirišča
