Ko se nihče ne prijavi na predviden izlet, je vedno dobro imeti na zalogi drugo varianto, še posebno, če je napovedano lepo vreme. Tako smo se v nedeljo, 9.6.2019 odpravili v Soške konce, na Stol – Kobariški 1673 m. Pohod nanj je bil v začetku maja zaradi snega odpovedan.
Vožnja do vznožja gore je dolga, tako da je bil odhod zelo zgoden. Za poln kombi nas je bilo. Naš neustrašni šofer pa nas je zapeljal vse do cerkvice Svete Marjete nad Breginjem. Prihranjeno nam je bilo kar nekaj višincev. Pri cerkvici smo pozvonili za srečno pot in se zagrizli v strmino, ki ni popuščala vse do grebena. Lepo zeleno pobočje, lepo speljana pot, polno cvetja, zelo razgledno. Počasi smo premagovali višino. Na vrhu tega najdaljšega grebena Julijskih Alp, smo si vzeli kar veliko časa za počitek, malico in zelo lepe razglede. Najizrazitejša sta bila Kaninski masiv, Matajur proti Krnu ter celoten greben Stola. Kar težko je bilo oditi, a v bistvu glaven del poti, čeprav spust, nas je še čakal. Po lepi zeleni preprogi smo se spustili do Planine Božca. Teden dni nazaj so pripeljali čredo tako da sir še ni bil zadosti zrel za pokušino. Skuta in pinjenec pa. Zelo, zelo okusno in prijazna pastirica.
Sledila je dolga pot proti dolini. Mimo bivaka Hlek, lovske koče, ovčarskega stanu, kjer je pot prešla v gozd in se zelo strmo začela spuščati v dolino. V bistvu je bil to najbolj nezanimiv del poti. Precej smo hodili po gozdarskih vlakah. Po 4 in pol urah in spustu 1500 m smo končno prišli v Kobarid.
Obiskali smo izredno lepe kraje. Pot polna cvetja, vendar kar malo preveč dolga, a ker je šlo navzdol se je dalo zdržati. Tudi obratno bi se. Bili smo veseli, da smo prehodili ta del najdaljšega grebena Julijcev. Za naslednje leto načrtujemo pohod v drugo smer, po zahodnem delu.
Povezava do slik Stola – Kobariškega
Darkov kombi zmore do cerkvice svete Marjete
