V nedeljo, 27.8.2017 smo odšli v raziskovanje vrhov v tujino. Tokratni obisk je bil namenjen zelo razglednemu vrhu Amariana v Karnijskih Alpah. Že sam prevoz do izhodišča je bil mali podvig. Potrebno je bilo bolj zgodaj vstati in se zelo daleč peljati. Do mejnega prehoda je šlo kar hitro in potem po avtocesti do Tolmezza in vasice Amaro, od koder ozka gorska cesta pelje do prelaza Cristo di Forca na višino 1058 m. Od tu naprej je pomenilo peš premagati še cca 900 višinskih metrov do vrha. Počasi se je že čutila moč sonca, kar nas ni motilo. Po polžje smo se vzpenjali po lepo speljani, ne prestrmi potki skozi gozd. Višje smo prišli do zelenih strmih travin. Z pridobljeno višino je pot postala zahtevnejša in strmejša. Pokazal se je že vrh in škrbina, do katere je bilo potrebno priti po ozkem žlebu. Za pomoč pri premagovanju strmin so napeljane jeklenice. Ko smo premagali še ta najbolj zahteven del poti je ostal še pas med borovci in prihod na raztegnjen zelo razgleden vrh 1905 m visoke Amariane. Obeležen je s kipcem Marije in zvončkom. Na vrhu smo si vzeli kar nekaj časa za regeneracijo telesa, opazovanje in slikanje, nato smo se po isti poti vračali navzdol. Povratek po strmini je bil veliko bolj težaven kot vzpon. Treba je bilo paziti na vsak korak in se trdno držati jeklenice. Vročina se je s približevanjem dolini povečevala. Popili smo vso tekočino, ki smo jo imeli s seboj, a jo veselo nadoknadili v vasi.
Lepo je osvojiti kak vrh v tujini in se razgledati po tuji pokrajini. A čez domače vrhove in lepote naše pokrajine jih ni. BoMa
V to smer dve in pol ure hojePrvi pogled v dolino in vas AmaroPobočje AmarianeLepe zelene traveTja v škrbino je treba pritiKar strmoNas ni bilo maloŠe malo do škrbinePredah pred zadnjim vzponomŠe par korakov preden se zravnaVrhPonosniZamišljeniNaša skupinaStrme stenePreviden spustZelo strmo, a dobro varovanoV spodnjem delu po zelenih tratah v zoprni vročiniAmariana slikana iz vasiMinistrica za zdravje BoMa