Težko je bila pričakovana nedelja, 23.7.2017, ko smo se podali na velikana zahodnih Julijskih Alp, na 2679 metrov visok Mangrt. Da je gora res vabljiva, se je izkazalo s kar 16 udeleženci pohoda Že sama pot po najvišje ležeči gorski cesti v Sloveniji je nekaj posebnega, saj nas pripelje kar na 2050 m, na Mangrtsko sedlo, ki je tako za nas, kot za večino obiskovalcev izhodišče za pohod na goro. Ker smo se obnašale ekološko (avtobus), nam ni bilo potrebno plačati cestnine. (http://www.smaragdna-pot.com/naravna_in_kulturna_dediscina/naravne_znamenitosti/20120319094531169/Mangrt/)
Takoj nas je sprejela lepa narava, z veliko mogočno gmoto nad nami. Žal je bila zastrta s tančico meglic in se nam ni hotela pokazati v vsej svoji mogočnosti. Se nam je zdelo, da zato ne bo vroče. Počasi se prebijamo po poti do mesta, kjer se pot razdeli v dve smeri. Izberemo si Slovensko, zavarovano plezalno pot. Opremimo se s čeladami, samovarovalnimi pasovi in vstopimo v steno. Strma, na nekaterih delih ozka, prepadna, razgledna, polna klinov, jeklenih stop in jeklenic. Srce zaigra, in ko stopiš vanjo te kar posesa vase in kar ponese proti vrhu. Seveda previdnost ni odveč. Potrebno si je bilo pomagati z rokami, včasih iti po vseh štirih. Klub veliki skupini smo lepo napredovali in kar pozabili na čas. Se nam je zdelo, da smo kar prehitro pred seboj zagledali znameniti »križ«, simbol vrha. Bili smo zelo veseli, razveselilo se nas je tudi sonce, a ne prav za dolgo. Po krajšem počitku smo se fotografirali že v megli. Ravno, ko smo hoteli oditi, se je odprlo še enkrat, tako, da je nastala »gasilska« tudi v soncu, potem se je zopet zaprlo. V megli smo se spustili po Italijanski smeri, po drugi strani gore navzdol. Pot je kar strma, polna grušča, tako da tudi tu previdnost ni bila odveč. Za kratek čas smo se ustavili še v Mangartski koči.
Preživeli smo zelo lep dan v gorah. Ne preveč naporno, adrenalinsko. Narava je res radodarna in ne razočara. BoMa
Jutranji pogledNaša četica
Pogled na velikana z nakazano Slovensko smerjo
Priprave na vzpon
Prečkanje melišča
Prvi klini in jeklenice
Pogled proti skupini
Ozke poličke
Počasi in previdno
Prostor za rožice v steni
Šodrasto
Strmina ne popušča
Bomo zmogli, bomo zmogli, ja
Pogumno preko snežne zaplate
Vztrajno naprej
Pogled na Mangrtsko sedlo že skoraj z vrha
Vrh, z znamenitim križem
Se mi zdi, da je bila vsaj že sedemkrat gor, toliko prstov se vidi
Med rožicami
Gasilska v megli
in v soncu, že vsi opremljeni s čeladami
Rožica
Neprimerno opremljena pohodnica
Marija na Italijanski smeri
Pogled na lanske Ponce
Na sedlu, Mangrt pa zopet v oblakih
Pred kočo
BoMa
Več fotografij na povezavi : Mangrt