Čas je bil za obisk manj obiskanih in bolj zahtevnih vrhov. Tako so prišle na vrsto Ponce. Od doma smo odšli še v temi, saj se je obetal dolg vzpon, istočasno pa smo se tudi izognili gneči na cesti in stoječi koloni pred Karavanškim predorom. Ko smo se pripeljali do planiških skakalnic je bilo naše vožnje konec. Od tu naprej gre pot po Triglavskem narodnem parku, tako da moramo do Doma v Tamarju peš. Bolj ko prodiramo v dolino, bolj se dela dan. Sonce je ožarelo, v zlato odelo Jalovec in naše vrhove. Kmalu za domom se na odcepu ločimo od poti na Jalovec. Že takoj se začnemo strmo vzpenjati ob potoku, gremo skozi rušje in pod veliko votlino, kjer nas pričaka prva “zajla”. Nadaljujemo skozi gozd, strmina ne popušča. Šele ko se vračamo vidimo, kako pravzaprav je pot strma. Ozračje se vedno bolj segreva, pot je speljana vseskozi po južnem pobočju. Ko pridemo do skalnih predelov nam je v pomoč jeklenica. Vztrajno in počasi nadaljujemo po zelo strmem delu, ki nas pripelje do glavnega grebena Ponc. Še malo po trdni skali in po štirih urah smo na 2228 metrov visokem vrhu Srednje Ponce. Končno smo dočakali počitek in obnavljanje energije. Okoli nas so čudoviti razgledi na vrhove nad dolino Tamar in Italijanske Julijske Alpe, še posebej izstopata mogočna Mangrt in Jalovec. Pred nami se razteza greben, kjer kraljuje 2274 metrska Visoka Ponca. Ker smo namenjeni tja gor, si nismo smeli privoščiti predolge pavze. Nadaljujemo po italijanski strani. Spust nas pripelje do Planiške škrbine. Tu nas je pričakal najzahtevnejši del, saj je pot po škrbini sicer varovana, v enem delu, kjer prečimo ozek greben pa ne, oziroma so varovala skrivljena in tako neuporabna. Ko prehodimo ta del, je sledil še strm krušljiv del, ki nas pripelje na vrh. Zanimivo je bilo, da nas je bilo ta dan kar nekaj na njem. Razgledi od tu so res lepi, dobro se je videlo tudi na nov Planiški center. Vrh premore tudi manjšo zeleno zaplato primerno za počivanje. Nato pa nazaj navzdol. Spust ni nič hitrejši kot vzpon, prej zaradi sape, zdaj zaradi res hude strmine. Počasi in previdno. Srečno se vrnemo na Srednje Ponce, kjer se vsi skupaj fotografiramo, nato se vrnemo v dolino. Po 9. urah smo vsi zadovoljni zopet pri domu v Tamarju, kjer je sledila kratka ohladitev in sprehod do vozila.
Za več fotografij pritisnite na povezavo : Srednja in Visoka Ponca