Prve srede v mesecu so namenjene izkušenim veteranom. Tako smo 4. maja odšli na 2. etapo Kočevske planinske poti, ki smo jo prehodili od Kostela do vasi Borovec pri Kočevski Reki. Začeli smo pri gradu Kostel nad Kolpo, ki stoji na nadmorski višini 406 m. Po velikosti je drugi največji grajski kompleks na Slovenskem, a na žalost še ni obnovljen do konca. Po povratku na cesto smo takoj zavili v gozd. Pokrajina je tu v tem času zelo zelena. Višje ko smo prišli, bolj se je odpiral razgled po dolini Kolpe in gozdnatih vrhovih sosednje Hrvaške. Kmalu smo prišli do vrha Orlek 800 m. Po spustu z vrha opazujemo rože. Spustimo se na planoto Stružnica in se vrnemo nazaj do roba strmo padajočih sten. Niso to neke hude nadmorske višine, a ker so nad dolino zgledajo prav mogočne in kar nepristopne. Pot je vseskozi dobro markirana, tako da ne izgubljamo časa z orientacijo. Kmalu prispemo do Kuželjske stene, z isto imenovanem 874 m visokim vrhom. Razgled v dolino je osupljiv, res huda strmina, nedostopna s te južne strani. Sledil je več kot 300 metrski spust po gozdu mimo Kuželjskega okna do zaselka Rake. Ker nam je dobro šlo, nismo zavili v dolino, ampak smo zavili na Borovško goro. Velik del poti gre zopet blizu roba stene. Zanimivo je bilo videti narcise, ki jih nebi pričakoval na tem terenu. Je pa tu kar strma pot in premagati je bilo potrebno razliko od prejšnjega spusta, ki nas pripelje na žal, nerazgledni vrh Borič 915 m. Sledil je krajši spust in dvig nazaj na rob precej razpotegnjenega pogorja Borovške gore. Zopet so se odprli razgledi proti Kolpi, na našo že osvojene vrhove Kuželjske stene, v daljavi smo videli Snežnik. Počasi prispemo na še zadnji, najvišji vrh na naši poti, 942 metrsko Krempo. Sledi spust na sedlo na rob pragozda Krokar in pod njim travnik znan kot najjužnejše rastišče narcis v Sloveniji. Žal so letos že odcvetele. Lahna hoja nas vodi do izgubljene kočevarske vasi Inlauf, v kateri v zadnjem času rastejo nove hiše. Pred nami je še zadnja postaja, vas Borovec, do leta 1990 del zaprtega območja Kočevske Reke.
Prehodili smo približno 18 km poti in premagali skupno več kot 2200 višinskih metrov. Bilo je naporno, a zanimivo. Obisk krajev, ki so precej zapostavljeni, redko poseljeni in obiskani ter po naši predstavi precej oddaljeni od središča naše državice. Škoda, da jih bolje ne poznamo.
Za več slik pritisni na povezavo : Kočevska planinska pot
BoMa